Otok Pag
Otok Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Pag je dolg in ozek, večinoma kamnit, otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Otok ima 270 kilometrov razčlenjene obale, kar pomeni, da je Pag otok z najdaljšo obalno linijo v Jadranskem morju. Otok Pag je prepoln divje eksotike, tudi rodovitnih oaz, mnogih lepih (in plitkih) zalivov, največji, paški, zaliv obkroža okrog 20 kilometrov peščenih plaž. Največji del otoka Pag je izrazito kamnit, manjše površine prekriva makija; mnogi ga prav zaradi slabe pokritosti z vegetacijo in zaradi nenavadnih (skalnatih) oblik primerjajo z Lunino površino. Podnebje je na Pagu, seveda, mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku Pag ni. Izviri pitne vode so večinoma le pri Novalji in mestu Pag (ob tem pa je treba takoj dodati, da turistična naselja večjih težav, tudi v najbolj vročih poletnih mesecih, s preskrbo pitne, sladke vode nimajo). Največje mesto na otoku je istoimenski Pag, večji naselji sta še Novalja in Lun. Manjša naselja in zaselki so: Caska, Jakišnica, Kolan, Košljun, Mandre, Metajna Miškovići, Dinjaška, Povljana, Potočnica, Stara Novalja, Tovarnele, Smokvice in Vlašiči Na celotnem otoku Pag, neuradno, živi okrog 10.000 prebivalcev. Sedemdesetim odstotkom vseh domačinov je osnovni vir dohodka turizem. In čeprav številni turisti, tudi slovenski, menijo, da je otok odličen kraj predvsem za tiste (»družinske«) turiste, ki si želijo predvsem miru in dobrega vzdušja, ne gre pozabiti npr., da je plaža Zrče v Novalji že legendarna in priljubljena izbira tistih (predvsem mladine), ki želijo, da »neomejena« zabava traja prav vseh 24 ur na dan, sedem dni v tednu.
 |
 |
 |
Stara Novalja
Stara Novalja je tih in miren zaliv na severozahodnem delu otoka. Popolnoma nevidna s celinske obaleskriva vse prednosti, ki jih ponuja ugodno podnebje in Jadransko morje. To je še posebej primeren kraj za počitniški oddih, potapljanje, vodne športe in jadranje. To mesto odlikuje prijetno podnebje in toplo morje, ki zagotavlja lepo in sončno vreme tudi izven sezone. Na skrajnem severu so številne majhne in intimne prodnate plaže, vzdolž zaliva pa tudi peščene plaže. Stara Novalja je eno najbolj priljubljenih mest, znano po družinskih plažah in peščeni plaži Trinčel. Poleg kopanja in sončenja obstaja na tem območju tudi več lokacij , kjer se potapljanje pod vodoza raziskovalce lahko odpre v čudovit svet .
 |
 |
 |
Mesto Pag
Mesto Pag, ki je geografsko umeščen tam nekje v sredino tega istoimenskega otoka, leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na področju kjer morje prehaja v plitek zaliv, v “slano jezero” imenovano tudi Paške soline. Pag je tudi ekonomsko in turistično središče otoka Paga. Prav tako je mesto Pag upravno središče, celoten otok Pag pa je, upravno gledano, del zmeraj bolj gospodarsko cvetoče zadarske županije (uporabna informacija: med Zadrom in Pagom je manj kot ura vožnje z avtomobilom ali avtobusom). Mesto Pag se je v takšnega kot ga poznamo danes začelo razvijati v 15. stoletju in je načrtno delo slovitega gradbenika in kiparja J. Dalmatinca. Še danes se Pag lahko pohvali, da je eno redkih dobro ohranjenih srednjeveških mest. Leta 1443 so začeli graditi triladijsko baziliko, ta je še danes župnijska cerkev, imenovana je po Mariji. V 16. in 17. stoletju so v Pagu postavili cerkev sv. Margarete in cerkev sv. Jurija. V tistem obdobju je nastalo tudi največ paških hiš. Med pomembnejšimi paškimi arhitekturnimi dosežki je treba omeniti tudi knezov dvorec in stolpič Skrivanat, zadnji ohranjen, ki je še ostal od stare trdnjave. Kar okrog 4.700 ljudi je v mestu Pag živelo na začetku prejšnjega stoletja. Toda, ko je leta 1905 rastlinska bolezen prizadela vinsko trto in uničila zelo mnogo vinogradov, se je odselila skorajda polovica prebivalcev mesta. Tudi sedaj, neuradno, v mestu Pag ne živi več kot 3.000 ljudi.